Ljudje, ki uničujejo zemljo, so ponavadi najbolj glasni s svojim vprašanjem: "Kako bomo pa sicer preživeli?!" Tako, da boste delali v tovarnah ali pa prodajali droge - zagotovo ne. Preskok iz enega načina življenja v drugi ni lahek, je pa lažje narediti preskok kot pa vztrajati pri slabem.
Kako bomo preživeli? Ljudje, ki postavijo to vprašanje, ponavadi niso iskreni. To vprašanje jim služi za izgovor, da nadaljujejo s svojim uničevanjem ljudi in narave. Veliko, veliko ljudi ima pred svojo hišo zasajene iglavce, ali si se kdaj vprašal zakaj? Če vprašaš ljudi, zakaj imajo takšna drevesa zasajena pred svojo hišo, ti bodo povedali, da zato ker je z njimi manj dela. Ni potrebno grabiti listov itd. Zelo popularni so tudi grmi in drevesa, ki ne obrodijo sadu, saj je s tem tudi samo delo. Velikokrat se zgodi, da so rastline, ki jih imajo ljudje na vrtu in pred hišo, celo strupene.
In tako imamo velikanske površine zemlje, na kateri ne raste čisto nič koristnega. Kako pa potem preživimo? Majhne kose zemlje pa vendarle obdelujemo, a kako? Zelo intenzivno. To je lepa beseda za nekaj grdega. Na silo posiljujemo zemljo in ji vzamemo sad, sad, ki je pohabljen, nezdrav, strupen. Ali je pametno, da jemo zastrupljeno hrano? Ne, ni pametno.
Ali smo hvaležni Bogu, energiji, vesolju... da dobimo hrano? Ne. Kaj pravimo? Zemlja je škrta, nič ne da. To je naša hvaležnost! Brez ljubezni ne moremo biti hvaležni.
Povzemimo:
Ljudem se ne ljubi delati in ne marajo sadov zemlje, radi pa imajo strupene sadove, saj lepo izgledajo. Zemlji želijo vzeti njene sadove na silo. Dokler tako razmišljamo nismo pametni, saj se ne zavedamo, da zastrupljamo sami sebe. Poleg tega pa nismo hvaležni, ampak tistega, ki nas hrani še zaničujemo in pravimo, da nam nič ne da.
V Apostolskih delih je opisan govor Pavla pred filozofi. In med govorom se sklicuje tudi na njihovega pesnika. Že tako je nove prevode Biblije izredno težko brati, saj so popolnoma uničeni, še posebno Pavlova čudovita pisma in čudovita logika v njih. Ko sem to prebral, sem si mislil: "Ojoj, pa ne moreš v filozofski debati začeti govoriti, kaj pravijo pesniki..." Ni mi bilo jasno. Miniti je moralo še kar nekaj let. Prepevamo tisto, s čimer se poistovečamo. Pesmi izražajo naš pogled na življenje. Lahko bi vam iste stvari pokazal iz Biblije, ampak ko slišimo o njej, nam gre na bruhanje, zato si poglejmo, kaj razkriva Zabranjeno pušenje, katerih pesmi smo deset-tisoči tako radi prepevali... In spomnite se, tisto, kar prepevamo, s tistim se poistovečamo, se strinjamo...
Zabranjeno pušenje: Možeš imat moje tijelo
Hvaležnost: gdje sam rođen, tu je sve sirotinja, škrta zemlja nikoga ne hrani
Ali je v nas ljubezen ali kaj drugega: vuk je u nas domaća životinja
Ljubezen: mislio sam sreću kupit novcem... samo tijelo ništa mi ne znači, želio sam, da me stvarno voli
Koliko je vredno življenje: ali život, život on je bijedan...
In na koncu pravi: razboli se, Bog je mladu uze... V videospotu je ni vzel Bog, ampak se je sama ubila. Kaj sporočamo s tem otrokom?
Tako kakor želimo doseči nekaj na s silo z zemljo, poskušamo na silo dobiti tudi ljubezen in kakor vidimo, to ne uspe. Vsi si želimo biti ljubljeni, a ne poznamo poti do ljubezni. Niti fant niti punca nista bila srečna. Fant si je mislil ljubezen kupiti in prislužiti, punca pa je bila bolj zasanjana v telesno privlačnost, ki jo je slavila kot ljubezen, a telesna privlačnost ni ljubezen. In oba sta si uničila življenje.
Podobno ti uničijo življenje tudi religije, ki ti ponujajo božjo ljubezen proti plačilu, z deli (hoditi moraš k maši, petkrat na dan se moraš prikloniti proti Meki, dve uri na dan moraš meditirati in podobno). S tem dosežeš samo trdo srce, ne dobiš pa ljubezni. Tudi ekstaza ni ljubezen (rock'n'roll, droge, alkohol, mistična zamaknjenja polna čustvenih izlivov). Samo ko sprejmeš izvor ljubezni, takrat začne v tebi rasti ljubezen - vse ostalo te vodi v smrt. In ko je v tebi ljubezen, počneš vse spontano. V tebi ni več volčje narave. Ne rabiš se več pretvarjati, da si dober, saj te je ljubezen v tebi prerodila.
Tako kakor pri zemlji tudi v medosebnih odnosih nismo hvaležni:
škrta baba - ne da, impotenten dedec, zastrupljamo sebe in druge s svojim sovraštvom, ne maramo sadu intimnosti (novega življenja), kakor želimo imeti ogromno prazne zemlje, si želimo imeti tudi ogromno spolnih partnerjev, ki pa nas pustijo prazne in nerodovitne. Zanje si ne želimo vzeti časa, ne želimo biti z njimi, ne želimo jih poslušati... Ljubezen do denarja ne prinaša sadu zemlje, ampak ga uničuje in ravno tako ljubezen do telesnih užitkov ne prinaša sadu ljubezni, ampak jo uničuje. In podobno kot nam na velikanskih površinah zemlje rastejo strupeni plodovi, tako tudi v nas in v naše otroke sejemo strup. Kakšen je ta strup? Ko smo že pri skupini Zabranjeno pušenje, pa poslušajmo še kaj nam pravi Cecina pesem: Zabranjeno pušenje.
